"Ljudje velikokrat zmotno mislijo, da jim pomoč ne pripada"

Ob četrtkih je na Zvezi Anita Ogulin in ZPM aktivna brezplačna telefonska linija, kamor lahko ljudje pokličejo za nasvet, pomoč. "Starejši ljudje kličejo, da nimajo za preživeti. Pa jih vprašam, kakšno pomoč imajo, in ugotovim, da nobene. Ne denarne socialne pomoči ne varstvenega dodatka. Ko jih vprašam, zakaj si tega niso uredili, pa mi je na primer ena gospa povedala, da je šla na CSD, kjer so ji rekli, da si lahko vlogo natisne prek spleta. Gospa nima za živeti, nima računalnika," je pojasnila pravnica Tjaša Tomažin Raspotnik.

Tomažin Raspotnikova je tako vlogo natisnila v pisarni in jo po nareku gospe prek telefona tudi izpolnila. "Potem sem ji izpolnjeno vlogo poslala po pošti, da jo je lahko podpisala in vložila. In takšnih primerov ni malo," je izpostavila. 

"Treba se je zavedati, da revščina ubija duha"

Dejstvo je, da je treba ljudem ponuditi pomoč, še sploh pa, če do obrazcev ali splošno do informacij težko pridejo sami. Tomažin Raspotnik pravi, da se ljudje v stiskah običajno znajdejo zaradi nekakšne travmatične izkušnje.

"Pogosto zaradi nenadne smrti bližnjega, dolgotrajne bolezni ali izgube zaposlitve. Gre za velike šoke, ki povsem spremenijo njihova življenja in jih ohromijo. Takrat so preplavljeni s čustvi, so v stiski, so manj funkcionalni in se težje znajdejo," je povedala.

"Treba se je zavedati, da revščina ubija duha," je poudarila in delila, da si, dokler ni začela delati za dobrodelno organizacijo, sploh ni predstavljala, kako nefunkcionalni so lahko ljudje. "Ko so že tako v boju za preživetje, je to zanje takšen stres, da večkrat niso sposobni niti brati in izpolnjevati obrazcev," razlaga. 

"Vlog ne izpolnijo, ker se jim zdijo preveč zapletene"

Že za povprečno izobražene ljudi, ki niso v stiski, so nekatere vloge centrov za socialno delo zelo zahtevne. "Primer je že vloga za neprofitno stanovanje. Veliko povprečno razgledanih ljudi, ki so v stiski, mi je že reklo, da so vlogo skušali izpolniti, a obupali," pravi pravnica.

Nekateri pa so vlogo izpolnili, a so dobili poziv za dopolnitev, ki ga niso razumeli. "Posamezniki velikokrat dobijo poziv za dopolnitev vloge izterjave preživnine, pa je ne znajo dopolniti in zadevo kar pustijo. Mi je rekla ena gospa, da ima zaključeni dve fakulteti, pa zadeve ne zna izpolniti," se je spominjala enega od primerov.

"Še posebej pri preživnini je težava v tem, da če se predlog za izvršbo ne vloži, se pri otroškem dodatku upošteva, kot da družina preživnino prejema in je posledično otroški dodatek nižji. Čeprav družina v resnici preživnine torej ne prejema," razlaga Tomažin Raspotnik.

Pojasnila je še, da vsi vlagatelji prejmejo iste odločbe z vsemi členi. "Zato pa tudi težko razumejo, kaj morajo storiti, ker je notri še cel kup določil, ki se jih ne tičejo," je pripomnila.

"Res je pomembno, da so vloge čim bolj razumljive, čim bolj enostavne za izpolniti," je še enkrat poudarila. "Na drugi strani pa se, glede na to, da poznam pravni jezik, tudi zavedam, da se zakon ne sme preveč poenostaviti, saj se lahko hitro tako popači in ven pride nekaj, kar v bistvu ni skladno z zakonom," je dodala.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da so vloge in obrazci oblikovani tako, da CSD od stranke pridobi vse potrebne informacije za odločanje v postopku. "Za ugotovitev dejanskega stanja družine, sprejem pravno pravilne odločitve in zagotavljanje pravne varnosti stranki, CSD potrebuje širok nabor podatkov, ki so vključeni v enotni vlogi. Ker posamezni postopki uveljavljanja socialnih pravic vključujejo različne pogoje, je enotna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev zasnovana tako, kot je," pravijo.

Ocenjujejo, da enotna vloga sicer strankam olajša postopek, saj ni treba oddajati več različnih vlog, pri čemer bi se podatki podvajali. "Smiselno enako velja tudi za pozive k dopolnitvi vlog in odločbe, ki vsebujejo pravni pouk o posledicah ne/dopolnitve vloge. Kadar strokovni delavci prejmejo vlogo, ki je nerazumljiva ali pomanjkljiva, kontaktirajo vlagatelja in ga pozovejo k dopolnitvi. Če ugotovijo, da stranka potrebuje dodatno pomoč, ustrezno ukrepajo in ji nudijo podporo pri nadaljnjem postopku, tudi pri izpolnjevanju vloge," pravijo na ministrstvu.

"Za pomoč ne zaprosijo, ker se bojijo, da bodo ostali brez hiše"

Pogosto se na zvezi srečujejo tudi z ljudmi, ki imajo povsem popačeno predstavo o tem, komu in kakšna pomoč jim pripada. "Nekateri imajo tudi nerealne strahove. Bojijo se, da bodo, če bodo zaprosili za varstveni dodatek, ostali brez hiše. Res potrebujejo nekoga, da jim zadeve dobro razloži in jih spodbudi k temu, da si zagotovijo pomoč," je dejala.

Nekateri za pomoč ne zaprosijo zaradi stigme. "Ljudje cele dneve garajo, pa niso zmožni preživeti družine. Takšni starši to velikokrat tudi skrivajo, saj je v družbi še vedno prisotno neko prepričanje, da so reveži tisti, ki so lenuhi, tisti, ki ne delajo," je pojasnila.

Veliko je družin, kjer sta oba ali pa vsaj en starš zaposlena, pa kljub temu ne zmorejo pokriti vseh osnovnih življenjskih stroškov. "Izmed družin, ki so vključene v naše programe, je takšnih že skoraj 60 odstotkov," je povedala sogovornica, ki dodaja, da je v takšnih situacijah pogosto prisoten sram.

Podobno ocenjujejo tudi na ministrstvu. "Ljudje se pogosto ne obrnejo po pomoč, četudi bi jim ta pripadala, ker je za pomoč težko prositi in prošnjo za pomoč (sosedu, družini ali državi) spremlja določena stigma. Drugi razlog je, da ljudje ocenjujejo, da jim ne gre tako slabo, da bi pomoč potrebovali," so sporočili.

Težko dostopne informacije? Premalo pomoči CSD?

Tomažin Raspotnik ocenjuje, da je glavni razlog za to, da so ljudje premalo informirani, in da krožijo napačne informacije to, da so prave informacije težko dostopne. "Ministrstvo je pripravilo dobro publikacijo: Vodnik po socialnih pravicah, a uporabniki zanjo pogosto ne vedo, je ne poznajo," je povedala.

Priročnik je bil prvič izdan leta 2022, kot pravijo na ministrstvu, pa so naklado vsako leto povečali, lani in letos so izdali po 250.000 izvodov. Dodajajo, da je na voljo pri različnih humanitarnih organizacijah, na centrih za socialno delo, pri izvajalcih socialnovarstvenih programov in drugih izvajalcih.

"Vodnik se prilaga v pakete hrane, ki jih pripravijo na Rdečem križu in Karitasu. Lansko leto smo distribucijo razširili tudi na zavod za zaposlovanje in nacionalni inštitut za javno zdravje - centri za duševno zdravje. Vodnik je prisoten tudi na raznih dogodkih, kot je Festival za tretje življenjsko obdobje," pravijo na ministrstvu.

Hkrati na ministrstvu zagotavljajo, da različnim deležnikom vodnik pošljejo tudi v elektronski obliki in jih nagovorijo, naj ga objavijo na svojih straneh. "Na spletni strani ministrstva je vodnik v elektronski obliki objavljen na več različnih povezavah/straneh," so dodali.

Vendar pa Tomažin Raspotnik izhaja iz prakse. "Če bi nekdo v googlov iskalnik vtipkal 'otroški dodatek', mu ne bi našlo vodnika," je poudarila. "Moral bi biti bolj izpostavljen, da bi padel v oči," je dodala, saj da so v priročniku v okvirčkih izpostavljeni prav poudarki, za katere običajno veljajo zmotna prepričanja.

Hkrati pa bi morali posameznike o socialnih pravicah, ki jim pripadajo, obveščati tudi na centrih za socialno delo. "Strokovni delavci so o pravicah dolžni informirati ljudi, ki se k njim obrnejo po pomoč," pravijo na ministrstvu. Strokovni delavci morajo v postopkih po zakonu o splošnem upravnem postopku stranko opozoriti na njene pravice, če iz dejstev ugotovijo, da jih lahko uveljavlja.

Dodali so, da so strokovni delavci visoko usposobljeni strokovnjaki, izobraženi in usposobljeni za izvajanje za pomoč in podporo osebam, ki se znajdejo v socialni stiski ali težavi. "Med njihove naloge spada tudi pomoč strankam pri izpolnjevanju vlog, kar po potrebi vključuje tiskanje obrazcev ter podporo pri njihovem izpolnjevanju," so še povedali na ministrstvu.

Na Zvezi Anita Ogulin in ZPM poudarjajo, da se je treba težave lotiti celostno. "Če se na nas nekdo obrne zato, ker misli, da bi moral imeti višji otroški dodatek, najprej preverim, ali prejema preživnino, ali bi bil upravičen tudi do subvencije najemnine. Skratka, gremo čez vse, da vidim, kaj bi še lahko uveljavljali. Pogosto me potem vprašajo, kako je možno, da tega niso izvedeli že prej," je povedala Tomažin Raspotnik.

Ključno je, da se pomaga čim prej

Zakaj je tako nujno, da bi bile informacije bolj dostopne? "Ključno je, da se pomaga čim prej, saj tako družina, ki se je znašla v stiski, lažje splava," poudarja sogovornica.

Ljudje, ki ne zmorejo plačevati položnic, namreč kmalu začnejo "kolobariti", pravi Tomažin Raspotnik in pojasnjuje, da en mesec plačajo le del položnic, drugi mesec drugi del polonic, saj se na ta način skušajo izogniti izvršbi. "Vendar enkrat pride do situacije, ko to ne uspeva več. Za prvo izvršbo pridejo še druge. In vse se podre kot domine. Družine potem potrebujejo leta, da pridejo ven iz te situacije," pravi in dodaja, da bi se dalo temu, ob hitri pomoči, izogniti.

"Stiska res ohromi človeka, zato je nujno, da je pomoč dostopna, hitra in človeška," je še poudarila.

Denarna socialna pomoč

Presenetljivo je, kako veliko ljudi misli, da so do denarne socialne pomoči upravičeni samo tisti, ki so brezposelni. "To ne drži. Upravičeni so tudi zaposleni, če ne presegajo cenzusa. Ljudje pogosto mislijo tudi, da so do izredne denarne socialne pomoči upravičeni samo tisti, ki že redno prejemajo denarno socialno pomoč in obratno, veliko jih misli, da jim izredna denarna socialna pomoč ne pripada, ker že prejemajo redno denarno socialno pomoč," je povedala Tomažin Raspotnik.

Tudi nekdo, ki je zaposlen, je lahko upravičen do redne denarne socialne pomoči. "Če nekdo težko shaja iz meseca v mesec, naj vloži vlogo. V najslabšem primeru je lahko zavrnjena," je povedala. Za izredno denarno socialno pomoč lahko zaprosijo zaposlene in brezposelne osebe.

Subvencija najemnine

"Opažam, da ljudje pogosto niso seznanjeni s tem, da je pogoj za upravičenost do subvencije najemnine to, da si uvrščen na prednostno listo za neprofitno stanovanje. V primeru, da je od zadnjega razpisa minilo več kot leto dni, pa se trenutne prihodke upošteva po pravilih iz zadnjega razpisa," je povedala.

Kot pravi, so ljudje pogosto s stanovanjem, v katerem bivajo zadovoljni in ne vložijo vloge za neprofitno stanovanje ali pa spregledajo, da je bil objavljen razpis, in tako izgubijo subvencijo najemnine. "To je ena takšna stvar, na katero je treba biti zelo pozoren," je povedala.

Poudarila je še, da je cenzus za subvencijo najemnine višji kot za denarno socialno pomoč. Subvencijo tako lahko dobi tudi nekdo, ki ima nekoliko višje dohodke.

Ob tem je dodala, da je višino subvencije praktično nemogoče preračunati. "Za tiste, ki se morajo iz takšnih ali drugačnih razlogov preseliti, iščejo stanovanje in nimajo neomejenega razpoložljivega dohodka, je izjemno pomembno, da vnaprej vedo, ali bodo zmožni plačati najemnino. To, ali jo bodo zmogli plačati, pa je zelo odvisno tudi od višine subvencije. Ker ne vedo, kakšno subvencijo lahko pričakujejo, pogosto plavajo v temi," pravi Tomažin Raspotnik, ki ocenjuje, da bi bil spletni kalkulator, ki bi vsaj približno preračunal domnevno višino najemnine, izjemno koristen.

Pomembno je, kdaj oddate vlogo

Pri denarni socialni pomoči ali subvenciji najemnine se upoštevajo dohodki zadnjih treh mesecev. "Če so prosilci prav v tem času dobili vračilo dohodnine ali pa regres, so prihodki višji, prošnje pa zavrnjene," je povedala sogovornica in svetovala, naj vlogo, ko bodo prihodki spet na "običajni ravni", vložijo še enkrat.